Registriraj se!
Umek: skrivnosti Zete Reticule

Umek bo na mini festivalu ob 28-letnici kluba K4 in dnevu mladosti, 25. maja, šele tretjič v karieri nastopil s projektom Zeta Reticula.

Zeta Reticula je Umekov 'otrok ljubezni', s katerim raziskuje robate, temačne, a tople elektro širjave. Zagnal ga je leta 2000, ga kmalu zatem zaklenil v bunker in se k njemu vrnil predlani. Po reinkarnaciji je z Zeto Reticulo nastopil le dvakrat: na block partyju pred Centralno postajo, ki ga je zaradi navdušene množice, ki je blokirala Trubarjevo ulico, ustavila policija, in na zadnjem Amsterdam Dance Eventu kot poseben gost Dava Clarka. S tretjo in doslej najdaljšo, vsaj štiriurno, izdajo se po desetletju vrača v klub K4, kjer je začel svoj svetovni pohod.

Kam v vaše glasbeno vesolje sodi Zeta Reticula?
Vedno se pojavi, ko ustvarjam tehno in zadovolji moje melodične frustracije. Če mi na pamet pade kaj bolj melodičnega kar bi v tehnu zvenelo pocukrano, to kanaliziram v elektro. Zvoki sintetizatorjev, ki v tehnu zvenijo tranceoidno, komercialno, v elektru izpadejo drugače, tu so glasbene zakonitosti drugačne. Po desetletju mirovanja sem jo odmrznil, ko sem spet začel brskati po sintih in analognih zvokih, je pa to nekaj, kar delam za dušo, čisto spontano.

Ima Zeta karkoli skupnega z Astrodiscom?
Ne. Njeni zametki so vsaj desetletje starejši in ne vidim podobnosti. Zeta Reticula je nastala, ko smo delali različne projekte za različne založbe. Danes je pravilo, da vso kreativno moč skoncentriraš pod eno znamko, včasih pa je bilo to bolj razpršeno. Zeta je bila moj odgovor na elektro, ki sem ga vrtel v Propagandi, in takratno berlinsko dub sceno. Če kaj ujame mojo pozornost, se lotim raziskovanja resno in tako je bilo tudi tukaj. Spomnim se kako sem hodil na večere Chilly Space, se po njih zaprl v studio in prišel zjutraj ven s celim EP-jem.

Se je treba kot žurer Zete lotiti drugače ali velja klasičen Umek pristop: udobna obutev, zamaški za ušesa in dobra hidracija?
Klasika bo kar v redu, je ta muzika malo drugačna, ritmi so hitrejši, vsaj za 10 bpm-ov nad današnjo house, minimal in tehno produkcijo, pa seveda so lomljeni.

Pa priprave, so kaj drugačne?
Predvsem mi vzame veliko več časa iskanje muzike, saj svežega elektra ni toliko, da bi z njim razmetaval. Tehna lahko kupiš vsaj 10 dobrih produkcij na teden in narediš vsak mesec vsaj en podcast. Pri elektru pa se je treba za pet dobrih komadov na mesec že zelo potruditi. Za set v K4 moram pregledati vse za nazaj, na Beatportu skoraj ni elektra, 'prešnjofati' moram cel Bandcamp, Juno, Clone, vinile in avtorjem težiti za digitalne verzije. Zelo je zanimivo, saj je drugače kot moj ustaljen ritem. Švicam!

Idelano za Slovence: vsak elektro set je oldies goldies.
(smeh) Saj se skušam temu izogniti, a v tako dolge nastope moram res vključiti tudi par klasik. Kar kaže, da se pravila v elektru v vsem tem času niso veliko sremenila. Pred kratkim sem našel nek vinil in kontaktiral avtorja za datoteko pa mi je rekel, da je ta komad star deset let. Dobra glasba prestane test časa.


Videoposnetki
Komentarji novice